Slovar

Dihanje ozna?uje prehajanje zraka in pare skozi gradbeni element. Elementi, ki dihajo, na splošno zagotavljajo izravnavanje vlažnosti med notranjim in zunanjim prostorom ter skrbijo za prijetno klimo v prostoru. Lastnost difuzijsko odprtih ali dihajo?ih elementov je, da sprejmejo vase vlago in jo pozneje spet oddajo.

Ravnovesna vlažnost, pogosto imenovana kar vsebnost vlage ali bilan?na vlažnost, ozna?uje vsebnost vlage dolo?enega elementa, ki jo ima  pri danih klimatskih pogojih oz. v danem okolju. Ravnotežna vlažnost je navedena v odstotkih ali v odvisnosti od mase ali volumna.

Kapaciteta izsuševanja opisuje sposobnost gradbenega elementa, da ta v ?asu izsuševanja postopoma oddaja vlago.

Toplotna prevodnost Za dolo?anje toplotno-izolacijskih lastnosti so v preteklosti (v skladu z dolo?ili o toplotnih izolacijah) uporabljali t. i. ra?unske vrednosti, npr. za toplotno prevodnost izolacijskih materialov ali koeficient prehajanja toplote pri oknih. Te ra?unske vrednosti so bile povzete po ustreznih tehni?nih pravilih. V okviru evropskih standardov ta merska vrednost ustreza tudi vrednosti pri izdelavi. Dosedanje ra?unske vrednosti so s prihodom novega standarda prešle v projektne vrednosti. Ta projektna vrednost naj bi opisovala tipi?no obnašanje produkta po vgradnji, torej upošteva staranje kot tudi klimatsko pogojeno vlažnost.

Blower Door S testom Blower Door se v postopku merjenja diferen?nega tlaka dolo?i zrakotesnost konstrukcije (test zrakotesnosti). S tem postopkom lahko odkrijemo netesna mesta in dolo?imo prehodnost zraka.

Difuzija vodne pare V gradbeni fiziki difuzija vodne pare opisuje prenos vlage prek molekul, ki ga povzro?i razlika parnega pritiska v zra?nih slojih, ki obdajajo gradbeni element. Izmenjava torej ne poteka tako kot pri konvekciji prek fug, temve? prek prehajanja vlažnosti skozi monolitski zrakotesni sloj.

Vnos vlažnosti v konstrukcijo je odvisen od difuzijske odpornosti (vrednost µ) materiala.

Parno-difuzijska odpornost Vsak gradbeni material ima specifi?no difuzijsko odpornost.

Ta je izražena z vrednostjo parno-difuzijske odpornosti µ. Vrednost µ je brez dimenzije in pove, za koliko je ve?ja difuzijska odpornost sloja v primerjavi z enako debelo plastjo zraka pod enakimi pogoji. Manjša vrednost µ pomeni manjšo odpornost, ve?ja vrednost µ pa pomeni ve?jo odpornost. ?e pomnožimo vrednost µ z debelino materiala v metrih, dobimo vrednost Sd. Porozni materiali imajo praviloma majhne vrednosti µ. Kot prikazuje spodnja tabela, lahko vrednost µ pri dolo?enem materialu mo?no variira in je navedena z zgodnjo in spodnjo vrednostjo. Pri ra?unanju rosiš?a po Glaserjevemu standardu DIN 4108-3, je treba izhajati iz vrednosti, ki je za konstrukcijo manj ugodna.

Parne ovire se uporabljajo kot sloji za oviranje vdora difuzijske vlage in omejujejo te vrednosti na takšni ravni, da niso škodljive za konstrukcijo. Praviloma so nameš?ene na toplejši strani konstrukcijskega ovoja.

Parne zapore v nasprotju s parnimi ovirami prepre?ujejo (skoraj) vsakršno prehajanje vlage.

Desorpcija (lat. de-sorbere: oddajati) ozna?uje proces, pri katerem npr. vodna para zapusti površino nekega materiala. Desorpcija je torej obraten proces absorpcije.

Difuzija Pri difuziji prodrejo plini skozi druge pline ali trde elemente zaradi razlik v koncentraciji. Difuzija je izravnava razli?nih koncentracij plinov, ne da bi na to vplivali zunanji dejavniki.

Pri konstrukcijah, ki spadajo v konstrukcijski razred 2 ali višje, je treba opozoriti na zahtevane požarne lastnosti po ÖNORM B 3806 [6].

Spremenljivost vlažnosti Vlažnostno spremenljive parne ovire (tudi: vlažnostno adativne, inteligentne parne ovire) spreminjajo, v nasprotju z obi?ajnimi parnimi ovirami, svojo difuzijsko odpornost v odvisnosti od zra?ne vlažnosti. Pozimi, pri nizki relativni vlažnosti, zelo omejujejo difuzijsko prehajanje (Sd-vrednost tudi prek 10 m), poleti, pri visoki relativni zra?ni vlažnosti, so izjemno difuzijsko prepustne (Sd-vrednost do 0,25 m). Slednje omogo?a hitro vzvratno sušenje. Vlažnostno spremenljive difuzijske ovire v nasprotju s parnimi zaporami omogo?ajo torej visoko stopnjo difuzijske odpornosti v vsakem letnem ?asu in s tem znižujejo možnost poškodb na konstrukciji.

Difuzija stranice Pojem razlaga prehod vlage prek stranskega dela kljub zrakotesnemu stranskemu delu. Stranski del nam predstavlja npr. ope?nati dimnik ali kolen?ni zid, izolacijsko ravnino pa predstavlja npr. izolirano ostrešje s spodnjo zrakotesno ravnino. Vlaga lahko prehaja prek sosednjega gradbenega elementa, npr. opeke,  v izolacijski sloj.

Glaserjev postopek (poimenovan po izumitelju Helmutu Glaserju) je razširjen stacionarni postopek ra?unanja s podro?ja gradbene fizike, s katerim dolo?ajo vlažnostne zaš?ite oz. koli?ine rose v notranjosti gradbenih elementov. To se dolo?i ob upoštevanju difuzijskega odvajanja. V primeru stacionarnih razmer pod pavšalnimi pogoji ponudi tabelari?ne in grafi?ne kon?ne rezultate.

Konvekcija ozna?uje prenos vlage s pomo?jo zra?nih tokov, ki so posledica netesnosti konstrukcije. Prenos vlage spodbuja razlika zra?nega pritiska zaradi vpliva vetra ali toplotnega razlikovanja. Da bi prepre?ili nastanek konvekcije, poskrbimo za zrakotesnost konstrukcije. Konvekcija s seboj prinese bistveno ve? vlage kot difuzija.

Vlaga, ki je vstopila s konvekcijo, lahko brez težav predstavlja 1000-krat ve?jo koli?ino vlage kot pri difuziji. Za konstrukcije z zunanjimi difuzijsko zaprtimi sloji lahko pojav konvekcije hitro pomeni škodo na konstrukciji. Konvektivne koli?ine vlage lahko zaradi svoje velike vlažnostne teže predstavljajo nevarnost tudi za difuzijsko odprte elemente na zunanji strani, še posebej v kombinaciji s pojavom rose.

Prezra?evanje gradbenih elementov (zunanje stene in strehe) je namenjeno odvajanju vlage navzven. Z gradbeno-konstrukcijskega vidika je pri tem predviden prezra?evalni kanal med zunanjim slojem, ki š?iti pred vremenskimi vplivi (vise?e fasade ali kritina), in nosilno konstrukcijo. Zunanji zrak, ki potuje tam skozi, pomaga odvajati vlago.

Za u?inkovitost prezra?evanja je treba zagotoviti trajno delujo?e in zadostne prezra?evalne kanale ter nemoten dotok/odtok zraka.

Lambda Toplotna prevodnost je materialna konstanta toplotnega toka. Toplotna prevodnost je primarno odvisna od poroznosti, vsebnosti vode in debeline. Torej: bolj kot je neka snov lahka, zra?na in izsušena, manj toplote prevaja.

Izrazimo jo s faktorjem toplotne prevodnosti ? (izgovori se lambda, tudi vrednost ?) [W/(mK)]. Ta vrednost nam pove, koliko toplote (vatov) prete?e v eni uri skozi 1 m2 snovi, debeline 1 m, pri temperaturni razliki 1 K (1 K ~ 1 °C).

Dobre izolacije se lahko (poleg drugih lastnosti) pohvalijo tudi z nizkimi ?-vrednostmi. Faktor toplotne prevodnosti (?-vrednost) je podlaga za izra?un U-vrednosti gradbenih elementov.